Portal de Periódicos da CAPES

Psihološka pomoč staršem ob otrokovi smrti

1999; Slovenian Psychologists' Association; Volume: 1; Issue: 8 Linguagem: Esloveno

2350-5141

Vislava Globevnik Velikonja,

Death Anxiety and Social Exclusion

V zadnjih 10 letih se je v Sloveniji s perinatalno smrtjo srecalo preko 2000 družin. Smrt novorojencka, mrtvorojeni otrok ali splavljen otrok po ugotovljeni anomaliji ploda povzrocijo izredno težko žalovanje. Reakcije žalujoce družine in njihove custvene potrebe so postale predmet raziskave sele v zadnjih 20 letih. Matere mrtvorojenih otrok so žalostne in zmedene in ti obcutki se lahko nadaljujejo v kronicno depresijo, hipohondrijo, fobijo in druge motnje. Starsi obcutijo iracionalni sram in krivdo. Normalno žalovanje je samoomejevalni proces, katerega akutno stanje traja od 2 do 6 tednov, v naslednjih 6 do 24 mesecih pa sledi postopno prebolevanje. Patolosko žalovanje pri materah srecamo v 21 % in je odvisno od že obstojecih kriz med nosecnostjo in pomajnkanja podpore s strani moža. Žalovanje po perinatalni izgubi otežujeta prav pomanjkanje spominov in tihi dogovor molka. Važno je, da smo vsi, ki se srecujemo z žalujocimi družinami, usposobljeni za ustrezno pomoc, da jim znamo prisluhniti in se pogovarjati o njihovih obcutkih. Pomagati jim moramo ustvariti spomine na otroka s tem, da ga vidijo, se ga dotaknejo, poimenujejo in kopljejo in s tem ohranjajo svoj status starsevstva, ko jim ga nihce drug ne priznava.