Dinamično interpretativna, ali tudi razvojna diagnoza v tretmanu nepsihotičnih pacientov?
1992; Slovenian Psychologists' Association; Volume: 1; Issue: 1 Linguagem: Esloveno
ISSN
2350-5141
Autores Tópico(s)Scientific Research and Philosophical Inquiry
ResumoClovekova osebnost je kot objekt opazovanja ena najtežjih podrocij raziskovanja. Do danes tudi moderne znanosti niso razvozljale te enigme. Psihoanaliza, ta misteriozna psihologija v senci, se je v zadnjih tridesetih letih razvila do dokaj konstinentne in koherentne teorije. Skozi klinicno prakso je ohranila svojo moc obnavljanja in tako nadaljevala pot iz klasicne Freudove teorije preko ego psihologije do teorije objektnih odnosov. Tako je psihoanaliza postala obenem psihoanaliticna razvojna teorija. Po Freudovi teoriji psihoseksualnega razvoja so teorijo objektnih odnosov kot drugo razvojno teorijo pogosto zoperstavljali Freudovi teoriji. Sprožili so prepir kaj je pomembnejse - zadovoljevanje potreb in doživljanje ugodja ali navezovanje kontakta. Danes smo presegli nivo tega prepira, podobnega vprasanju, kaj je pomembnejse - kokos ali jajce. Vemo, da govorimo o dveh aspektih razvoja. Z vidika klinicne prakse Freudova teorija psihoseksualnega razvoja predstavlja osnovo dinamicno - interpretativne diagnoze, medtem ko teorija objektnih odnosov, povezana z ego psihologijo, predstavlja izhodisce razvojne diagnoze, ki osvetljuje strukturiranje ega in selfa. Prispevek vkljucuje diskusijo o najpomembnejsih razvojnih linijah ter o možnosti integracije obeh - dinamicne in razvojne diagnoze.
Referência(s)